Živali se različno prilagodijo na življenje pozimi. Nekaterim živalim zraste debelejši kožuh, gostejša dlaka ali perje, da jih ne zebe (polh, pes), druge se preselijo v tople kraje (ptice lastovice, metulji), spet ene pozimi otrpnejo (npr. žaba se zarije v blato, da jo ne zebe), nekatere pa nažalost zime ne preživijo. [10.]
Nekaj živali zimo prespi: zniža se jim poraba telesne energije, upočasni se jim utripanje srca, število vdihov in izdihov, zniža se jim telesna temperature, primer: polh, netopir. Živali, ki zimo prespijo, se poleti in jeseni obilno hranijo, da si naberejo veliko podkožne maščobe. Ko živali dremajo, občasno pridejo iz zimskega prebivališča. Veverica z dobro razvitim vohom poišče zaloge hrane, ki jih je »skrila«, medvedka pa februarja skoti enega ali dva mladiča. [10.]
Medved se na zimo pripravi tako, da se dobro naje, si pripravi brlog in zimo predrema. [10.]
